V:
Kakšna je prihodnost AI na vojaškem področju in koliko različne države vlagajo vanj?
A:Umetna inteligenca (AI) postaja pomemben del sodobnega vojskovanja in številne najmočnejše države na svetu povečujejo svoje naložbe na tem področju. Strokovnjaki so ocenili, da naj bi se odhodki za umetno inteligenco na vojaškem trgu povečali s 6, 26 milijarde dolarjev leta 2017 na 18, 82 milijarde do leta 2025.
Visoko napredni sistemi AI se lahko uporabljajo za številne vojaške aplikacije, kot je obdelava ogromnih količin terenskih podatkov, izboljšanje zmogljivosti mnogih pametnih bojnih sistemov in ponekod celo nadomeščanje pravih ljudi. Pred kratkim je doktor Alexander Kott, šef ameriške vojske oddelka za mrežne znanosti Raziskovalnega laboratorija za vojsko, izdal belo knjigo, ki opisuje nekatere možne uporabe AI v vojaške namene v bližnji prihodnosti. V tem dokumentu je opisal prihodnost vojskovanja, ki ga poseljujejo brezpilotni fizični roboti, zračni sistemi in celo velika vozila, ki opravljajo različne naloge, od bojev do skavtstva, prenašanja vojakov in zalog. Opozoril je tudi, da bodo številni drugi "izkrcani" roboti prebivali znotraj različnih računalnikov in omrežij. Ti kibernetski roboti bodo delovali v kibernetskem prostoru in bodo sposobni načrtovati strategijo, zahvaljujoč njihovi konkurenčni inteligenci.
Večina velikih držav trenutno vlaga v AI na vojaškem trgu, ZDA pa naj bi predstavljale največji delež načrtovanih naložb, ki jim tesno sledi Kitajska. Ameriške zračne sile delujejo na nevromorfnem računalniku, ki sta ga uvedla IBM in DARPA, ki je zmožen obdelovati ogromne količine podatkov z delom energije, ki jo potrebujejo običajni računalniški čipi. Trenutno je razvitih več "fleksibilnih AI", ki združujejo tako človeško kot strojno inteligenco. Na F-35 borilnih letalih AI oceni podatke, ki prihajajo iz več senzorjev, in jih združi, preden jih deli s piloti, jim posreduje razumne in ustrezne informacije ter širi njihovo zavest na bojišču. Pentagon načrtuje opremljanje kopenskih vojakov s podobnimi tehnologijami, po možnosti tudi v obliki bojnih vizirjev ali očal.
Kitajska je vložila milijardo dolarjev v gradnjo nacionalnega laboratorija za kvantne informacijske znanosti, novega tehnološkega področja, ki bi lahko znatno napredovalo AI. Ta znanost povečuje računalniško moč in komunikacije, saj izkorišča sposobnost subatomskih delcev, da obstajajo v več stanjih hkrati in se zrcalijo na velikih razdaljah. Kvantni komunikacijski sateliti sproti prenašajo nepremagljive šifrirane informacije in lahko "napolnijo" številna nevronska omrežja. Poleg tega je kitajska vlada nedavno razkrila obstoj novega vojnega letala z zmogljivostmi za zaznavanje prikritosti z AI.
Kar zadeva financiranje, Rusija rahlo zaostaja, le 12, 5 milijona dolarjev letnih naložb v vojaško AI. Zdi se, da so ruska prizadevanja za AI večinoma usmerjena v uporabo strojnega učenja v elektronskem bojevanju (EW). V Sirijo, vzhodno Ukrajino in Krim so bile za zbiranje podatkov o elektronskih signalih v teh regijah napotene nešteto ruskih enot EW. Ti podatki se trenutno napajajo s programsko opremo za strojno učenje, da bi natančno določili podpise zahodne opreme, vključno z raketami, senzorji in plovili ter izboljšali ruski obrambni sistem EW.
