Pri uporabi interneta je enostavno zanemariti infrastrukturo, ki stoji za tem tako imenovanim spletom virtualnih povezav. Ker pa uporabniki hrepenijo po neposredni povezavi z vlakni, kot je Google Fiber in države, vse večjo lakoto za vedno hitrejšim globalnim prenosom podatkov, obstaja nekaj zanimanja za nekatere bolj prikrite dele današnje globalne mreže. Eden od teh je sistem dejanskih čezatlantskih kablov, ki se raztezajo na tisoč kilometrov od evroobmočja do severnoameriških obal.
Na nek način ideja o postavitvi čezatlantske kabelske konstrukcije zasmehuje um. Toda ti ambiciozni projekti so bili prvič izvedeni sredi 1800-ih s čezatlantskim telegrafskim kablom, ki je pred vsemi digitalnimi stvarmi, ki jih danes jemljemo za samoumevne.
Od polaganja prvega kabla je sledilo še nekaj drugih; zgodba iz leta 1954 razkriva gradnjo kabla, ki bo potekal skoraj 2000 milj med Newfoundlandom v Kanadi in Obanom na Škotskem. Čeprav bi si mislili, da bomo te dni položili cel kup tovrstnih kablov, da bi zadostili našemu naraščajočemu povpraševanju po povezljivosti, bi se motili. Medtem ko je bilo na prelomu tisočletja položenih pol ducata kablov, do danes svet ni bil brez novega čezatlantskega kabla že približno 10 let. Medijska poročila, kot je tisto iz PC World, kažejo, kako je prepuščanje zmogljivosti že dolgo presegalo povpraševanje in kako s sedanjo skupno zmogljivostjo več kot 40 terabajtov na sekundo je šele pred kratkim prišlo do ponovnega zanimanja za začetek tega teh velikih projektov spet.
